|Home|Articles|Contact Us|Site Directory|Privacy Policy|Visit Our Online Store|

National Empowerment Center - Articles

Gešklofi: Eru lyf įvallt naušsynleg?

By Benedict Carey, Published in the New York Times, March 21, 2006
Translated October 2006 by Kįri Halldórsson

Add This Page To Your Social Bookmark Service Share This Article With A Friend Print This Page

Flestir gešlęknar eru žeirrar skošunar aš eina skynsamlega leišin til aš mešhöndla gešklofa sé žegar fyrstu einkenni koma fram og nota til žess gešlyf sem koma ķ veg fyrir ofskynjanir og ķmyndašar raddir.

Sumir sem rannsaka sjśkdóminn telja aš žaš getiš skaši heilann aš fresta mešferš.

Ķ nęsta mįnuši mun birtast grein ķ virtu tķmariti. Inntak greinarinnar er į žį leiš aš fólk sem er aš lenda ķ sķnu fyrsta gešrofskasti geti komist af įn lyfja. Greinin įlyktar einnig aš ef lyf eru notuš žį geti žessir einstaklingar komist af meš mun minni skammta af lyfjunum en venjulega eru gefin. Žaš kemur einnig fram ķ greininni aš žaš aš mešhöndla fyrstu gešrofseinkenni meš lyfjum sé ekki sannaš meš óyggjandi hętti aš sé rétt mešferšarśrręši.

Greinin er byggš į sex rannsóknum sem voru framkvęmdar į įrunum 1959-2003. Rannsóknirnar fletta ofan af skiptum skošunum innan heilbrigšisgeirans sem sjaldan eru ręddar opinberlega.

Sķšustu tvo įratugi hafa gešlęknar veriš aš mešhöndla sjśklinga meš gešröskunarlyfjum af meiri hörku en nokkurn tķman fyrr. Žeir hafa jafnvel prófaš aš gefa unglingum ķ įhęttu hópum lyf til aš koma ķ veg fyrir gešrofsköst.

Flestar rannsóknir benda til žess aš lyfjamešferš sé besta leišin til aš koma jafnvęgi į einstaklinga sem eru aš upplifa sturlunar einkenni. Milljónir manna treysta į lyfin. Žessi nżja rannsókn mun aš öllum lķkindum ekki breyta žvķ hvernig gešlęknar vinna sķna vinnu ķ nįnustu framtķš.

Sumir lęknar eru farnir aš efast um žį nįlgun aš gefa lyf öllum sem sżna einkenni gešraskanna. Žeir eru farnir aš halda aš žaš megi minnka skammta af lyfjum fyrir suma sjśklinga, hugsanlega vegna žess aš sumir sjśklingar eru meš mildari einkenni af gešröskunum.

Um žaš bil žrjįr milljónir manna ķ Bandarķkjunum žjįst af gešklofa og mikill meiri hluti žeirra tekur gešlyf. Sumir taka žau daglega en ašrir meš hléum.

Dr. William Carpenter stjórnandi “University of Maryland’s Psychiatric Research Center” og ritstjóri “The journal Schizophrenia Bulletin” mun gefa śt grein ķ aprķl. Dr. Carpenter sagši eftirfarandi “pendślįhrifin eru oršin of mikil. Sveiflan er öfganna į milli. Į aš gefa lyf eša ekki lyf”.

Dr. Carpenter sagši einnig aš žó svo gešlyf vęru ašalmešferšarśrręšiš ķ flestum tilfellum žį vęri starfstéttin of įgeng ķ aš śtdeila lyfjum og ķ framhaldi af žvķ skildi hśn eftir lķtinn vettvang til aš prófa ašrar ašferšir eins og til dęmis aš sleppa lyfjagjöf og fylgjast nįiš meš sjśklingnum eftir aš hann hefur fengiš sitt fyrsta gešrofskast. Hann sagši svo aš lokum “Žetta er umdeilt mįlefni og ég taldi naušsynlegt aš koma žvķ į framfęri”.

Ašrir fagašilar hafa varaš viš žvķ aš nišurstöšur žessarar skżrslu séu hęttulegar og beri vitni um einhliša tślkun į innihaldi skżrslunnar.

“Ég er yfirleitt nokkuš hófsamur mašur” segir Dr. Jeffrey Lieberman stjórnarformašurpsychiatry at Columbia University Medical Center og stjórnandi New York State Psychiatric Institute. Hann segir “Hvaš varšar žessa skżrslu žį er ég 110 % viss ķ minni sök: Ef sjśkdómsgreiningin er augljós, žį eru žaš mikil mistök aš mešhöndla sjśkdóminn ekki meš lyfjum og getur skašaš möguleika hans į aš nį bata. Žaš er hreint og beint śt ķ hött.

Ķ sömu skżrslu athugaši John Bola ašstošar prófessor ķ félagsfręši viš hįskólann ķ sušur Kalifornķu sex langtķma rannsóknir meš 623 einstaklinga sem höfšu upplifaš gešrofseinkenni.

Allt žetta fólk var skrįš ķ rannsóknirnar stuttu eftir aš hafa greinst meš gešrofseinkenni eftir fyrsta eša annaš gešrofskast.

Ķ žessum rannsóknum var rśmlega helmingur sjśklinganna mešhöndlašur strax meš gešlyfjum į mešan hinn helmingurinn var ekki mešhöndlašur meš lyfjum  allt frį žrem vikum til sex mįnaša.

Žeir einstaklingar sem störfušu ešlilega įn lyfja héldu įfram ķ rannsókninni lyfja lausir. Einstaklingarnir sem upplifšu afturför fengu lyf.

Tvęr af sex rannsóknunum leiddu ķ ljós aš eftir įr eša meira voru sjśklingarnir sem fengu lyf betri hvaš varšar samskipti viš annaš fólk, vinnu og įhęttuna į aš verša aftur lagšir inn į gešdeild. Hinir sem ekki fengu lyf komu verr śt.

Hinar fjórar af sex rannsóknunum leiddu ķ ljós hiš gagnstęša: žaš er aš žeir sem fengu minni skammta af lyfjum komu svolķtiš betur śt śr rannsókninni. En žegar allt kom til alls voru rannsóknirnar ónżtar. Žęr sżndu engan raunverulegan mun į hópunum tveim. 

Sjśklingarnir sem voru į fullum lyfjaskömmtum voru aš taka eldri gešrofslyf eins og til dęmis Haldol. Svipašar rannsóknir hafa ekki veriš framkvęmdar meš nżrri gešlyfjum eins og Risperdal.

Žaš sem mér finnst mest slįandi varšandi žessa skżrslu er skorturinn į žekkingu hvaš varšar langtķmaįhrif “fyrstu mešfešrar” į sjśklinga, skrifar Dr. Bola ķ blašiš.

Fyrri rannsóknir sem gįfu til kynna aš lyf virkušu vel ķ mešferš į gešröskunum fólu ķ sér margar kannanir sem ekki höfšu samanburšahóp fólks sem var ekki į lyfjum.

Mķn tilgįta er į žį leiš aš žaš séu til smęrri hópar fólks meš gešraskanir sem geta veriš įn lyfja lķklega vegna žess aš um er aš ręša mildari śtgįfu af sjśkdóminum segir Dr. Bola sem hefur barist gegn ofnotkun lyfja. Hann segir sķšan ķ vištali aš ķ ljósi žessarar umręšu žurfum viš aš vera varkįr ķ žvķ aš gefa fólki lyf eftir aš žaš hefur upplifaš sitt fyrsta gešrof, sérstaklega ef žaš er möguleiki aš žessir einstaklingar geti veriš lyfjalausir.

Rannsóknir sķna aš 10 til 40 % fólks meš gešrofseinkenni geti komist af įn lyfja. Vandamįliš er aš žaš er engin leiš finna śt né prófa hverjir žessir einstaklingar eru. Gešlęknar segja aš sé lyfjagjöf sleppt sé žaš mjög hęttulegt gagnvart einstaklingum sem eru ķ slęmu gešrofskasti. Gešlęknar segja einnig aš gešrofsköst eigi til meš aš versna meš tķma ef ekki er gripiš inn ķ meš einhverri lęknismešferš. Įhrifin į heilann eru enn ókunn.

Dr. Thomas McGlashan prófessor ķ gešlękningum viš Yale hįskólann segir eftirfarandi: Gešrofsįstand er hęttuįstand. Fólk hagar sér óskynsamlega og  gerir hęttulega hluti. Frummešferšin hlżtur aš vera sś sem virkar best og žaš er lyfjamešferš. Einnig žarf aš reyna aš fį einstaklinginn ķ samtalsmešferš.

Mįlefniš er mjög mikilvęgt fyrir sjśklinga og fjölskyldur žeirra. Fyrstu gešrofseinkenni koma oft ķ gagnfręšaskóla eša menntaskóla. Žau geta raskaš lķfi  ungmenna į mikilvęgum tķma ķ lķfi žeirra og jafnvel leitt til sjįlfsvķgs. John Caswell, 50 įra rithöfundur sem bżr ķ Lķbanon hafši žetta aš segja: ég reyndi tvisvar sinnum aš fremja sjįlfsmorš eftir aš hafa hętt į lyfjunum.

“Einu sinni upplifši ég ofskynjanir ķ akstri. Ég var aš hlusta į trśarlega śtvarpstöš og fékk žį hugmynd aš ég ętti aš deyja og vakna sķšan upp og byrja nżtt lķf sagši Caswell. Hann ók sķšan bķlnum sķnum śt af veginum og į vegriš.  

Sķšan žį hefur Caswell tekiš Risperdal (gešlyf) daglega viš sjśkdómi sķnum. Hann segist treysta į lyfiš eins og sykursżkissjśklingur treystir į Insulin.

Samt sem įšur var framkvęmd stór rannsókn įriš 2005 sem leiddi ķ ljós aš į 18 mįnaša tķmabili hęttu 3/4 af einstaklingunum į gešklofalyfjunum vegna óįnęgju.

Gešlyfin hafa miklar aukaverkanir. Eldri lyfin geta framkallaš aukaverkanir eins og skjįlfta og hreyfihömlun sem er lķk einkennum Parkinsonsjśkdóms, žessi sjśkdómur er kallašur tardive dyskineasia. Sum nżrri gešlyf hafa žį aukaverkun aš fólk žyngist og įhęttan eykst į žvķ aš fį sykursżki. Hvaš varšar eldra fólk žį aukast lķkurnar į ótķmabęrum dauša.

Sérfręšingarnir segja: Gešlyf valda breytingum ķ heilastarfseminni sem eru aš miklu leyti ókunn. Lyfin deyfa žęr stöšvar ķ heila sjśklings er snśa aš framleišslu dopamine. Dopamine er bošefni sem viršist aukast ķ fólki sem er aš lenda ķ gešrofskasti. 

Ašlögunarhęfni lķkamans bregst viš meš žvķ aš auka dopamine framleišsluna sem sķšan gęti gert heilann viškvęmari gagnvart framtķšar dopamine “įrįsum” sem ekki eru mešhöndlašar. “Lyf geta bjargaš einstaklingum ķ krķsu. Žau geta  aftur į móti einnig sett sjśklingana ķ meiri hęttu į aš fį annaš gešrofskast ef lyfjatöku er hętt. Ef lyfjatöku er haldiš įfram er hętta į dopamine skorti.” skrifar Dr. McGlashan frį Yale hįskólanum ķ višauka viš skżrslu Dr. Bola.

Af žessum įstęšum hafa margir fyrrverandi gešsjśklingar efast um hversu gįfulegt žaš er aš mešhöndla gešrof meš svona afgerandi hętti. Sérstaklega hjį einstaklingum ķ įhęttuhóp sem ekki hafa enn sżnt alvarleg einkenni.

 Will Hall 40 įra gešheilsu talsmašur ķ Northhampton segir aš ef hann hefš haldiš įfram aš taka gešlyf žį vęri lķf hans ekki eins gott og žaš er ķ dag. Hall var lagšur inn į spķtala eftir sjįlfsvķgs tilraun fyrir 14 įrum og settur į gešrofslyf ķ um žaš bil 4 mįnuši.

Hall sagši aš hann heyrši enn raddir, vélarhljóš og ķmynduš samtöl en meš tķmanum hefšu ofskynjanirnar oršiš minna ógnvekjandi.

Ķ sķmavištali segir Hall eftirfarandi. “Ég er mjög varkįr žegar kemur aš fyrstu ašvörunarmerkjunum um aš eitthvaš sé aš eins og truflanir og hljóš. Ég tala viš fólk og passa mig į žvķ aš einangra mig ekki. Hann heldur įfram og segir “fólk getur lęrt trikk til aš takast į viš einkennin žannig aš žaš bugist ekki”.

Mörg prógrömm hafa hjįlpaš einstaklingum aš takast į viš gešrofseinkenni meš litlum skömmtum af gešlyfjum. Ķ einni hóprannsókn ķ Finnlandi komust rannsóknarmenn aš žvķ aš kröftug fjölskyldumešferš hjįlpaši meira en 40% af sjśklinga sem voru meš fyrstu einkenni gešrofs til aš nį töluveršum bata įn gešlyfja. Žessi hópur hefur veriš lyfjalaus ķ meira en tvö įr.

Önnur athugun ķ Svķžjóš gaf til kynna aš margir einstaklinar geta starfaš ešlilega meš litlum skömmtum af gešlyfjum eša jafnvel įn lyfja eftir fyrsta gešrofskast.

Bęši žessi lönd hafa gott heilbrigšiskerfi žar sem aušvelt er aš nįlgast bęši  sįlfręšimešferš og innlögn į gešspķtala. Ķ Bandarķkjunum segja gešlęknar aš žaš aš taka sjśklinga af lyfjum myndi skilja žį eftir varnarlausa og gętu žeir žvķ falliš aftur ķ sama fariš įn naušsynlegs stušnings. Ašeins ķ tilraunaumhverfi žar sem sjśklingarnir gefa samžykki sitt aš taka žįtt eru lęknar tilbśnir aš leyfa fólki sem er aš upplifa sitt fyrsta gešrofskast aš vera lyfjalausir.

“Nišurstaša mķn er į žį leiš aš um er aš ręša sjśkdóm sem er mjög mikil įskorun aš takast į viš. Allir sjśklingar eru ólķkir og viš žurfum aš rannsaka sjśkdóminn meira, finna mešferš og snķša hana aš žörfum einstaklingsins” segir Dr. John Kane stjórnarformašur gešdeildar viš Zucker Hillside sjśkrahśssins ķ Glen Oaks, N.Y.

Varšandi suma sjśklinga segir hann aš viš veršum aš fara mjög varlega og foršast stórar yfirlżsingar um hvaša mešferš sé heppilegust